Gorazd Zakrajšek

Povzetek

V prispevku avtor definira pojem računalništva v oblaku in predstavi učinke na organizacije. Glavna ugotovitev prispevka je, da je prednost, ki jo prinaša računalništvo v oblaku, dovolj velika, da bo to vplivalo na organizacijske spremembe tako, na strukturo organizacij kot na kulturo organizacije. Prispevek konkretizira vpliv računalništva v oblaku na strukture v organizaciji in načine, kako naj se organizacija prilagodi na novo tehnologijo. Na koncu avtor navaja pogoje, kateri morajo biti izpolnjeni, da je organizacija pripravljena na uvedbo računalništva v oblaku, kjer prikaže, kako se bo organizacija prilagajala oblaku tako, da bo začela z uporabo zasebnega oblaka in preko hibridnega oblaka prispela do uporabe javnega oblaka.

Ključne besede: računalništvo v oblaku, javni oblak, zasebni, IKT organizacije, organiziranost

1.      Uvod

Obdobje 21. stoletja je obdobje, ki ga zaznamuje nenehen razvoj spleta v smeri interakcije medija z uporabnikom. Po prihodu spletnih skupnosti kot npr. Facebook, MySpace ipd. se je spremenil način komunikacije med uporabniki teh spletnih rešitev. V zadnjem obdobju se predvsem v informacijsko telekomunikacijski (IT) industriji vedno bolj govori o računalništvu v oblaku oz. angleško cloud computing. Kako se tudi ne bi, ko pa bo bodoča IT industrija temeljila na tej usmeritvi. Računalništvo v oblaku je v IT industriji postal novi „pull“ učinek, ki v sedanjem in prihodnjem obdobju povečuje sredstva za razvoj v tej panogi. Namen članka je predstaviti in osvetliti dobre lastnosti računalništva v oblaku na podjetja in učinke na organizacijsko strukturo v podjetjih, ki bodo soočena z računalništvom v oblaku. Računalništvo v oblaku odpira vprašanja o pozitivnih spremembah, ki jih prinaša ta sistem, kot o nevarnostih, ki pretijo na sistem z neomejenim številom podatkov in relevantnimi informacijami. Uvodno misel o novih spletnih skupnostih velja nadgraditi, da je danes večina spletnih uporabnikov že v oblaku, kar prikazujejo številke uporabnikov Facebooka in Gmaila, ki sta tipični obliki računalništva v oblaku. V uvodu članka je namen predstaviti in definirati pojem računalništva v oblaku, kot tudi opredeliti stališče do vprašanja varnosti oblakov. Osrednji del je namenjen konkretizaciji problema presežnih delavcev v IT oddelkih podjetij in rešitev tega problema s prilagoditvijo organiziranosti. Zaključni del je namenjen povzetkom dobrih in slabih lastnosti ter opredeliti smernice za uspešno integracijo računalništva v oblaku v poslovni model podjetja.

2.      „Cloud computing“ ali računalništvo v oblaku

Definicij računalništva v oblaku je veliko, vendar sta vsem skupna dva osrednja pojma, dinamičnih skalabilnih virov in dostopnost do računalništva kot storitve. Oblak tako s tehnološkega vidika opišemo kot računalništvo, v katerem so nam skalabilni viri dostopni kot storitev preko spleta (Furth in Escalante 2010, 3). Skalabilni viri so procesorska moč, aplikacije, pomnilniški sistemi in omrežja. Dostop do vira kot storitve pomeni, da bomo IT vire zagotovili podobno kot ostale za podjetje pomembne vire (npr. elektrika, energija), ki jih najemamo po potrebi. Oblak lahko razumemo tudi kot območje z neomejenimi pomnilniškimi kapacitetami za podatke, katere bomo lahko pregledovali, analizirali ali obdelovali s pomočjo aplikacij (programske opreme) v oblaku.

Skozi zgodovinska obdobja je po Voans in Zhangu (v Furth in Escalante 2010, 3) obstajalo najmanj šest računalniških paradigem. V prvi fazi so si uporabniki delili zmožnosti velikega računalnika, imenovanega tudi mainframe, ki so uporabljali tehnologijo terminalov. V drugi fazi so samostojni PC-ji postali dovolj zmogljivi, da so lahko samostojno zadovoljili potrebe uporabnikov. V tretji fazi so med povezani PC-ji in prenosniki tvorili lokalno omrežje, ki smo ga v četrti fazi nadgradili v globalno omrežje medsebojno povezanih lokalnih omrežij. V peti fazi s srečamo z omrežnim računalništvom, kjer si računalniki delijo pomnilniške in procesorske zmogljivosti. V šesti fazi bomo v fazi računalništva v oblaku, kjer dostopamo do računalniških virov preko spleta. Kontinuiteta kaže, da se vračamo k ideji o mainframe fazi računalništva. Največja razlika med obdobjem mainframe računalnikov in računalništva v oblaku, je da je v prvem primeri zmogljivost omejena, v drugem pa skoraj neskončna.

2.1.Pozitivne karateritsike rčunalništva v oblaku

V managementu podjetij je vedno vprašanje, kakšen bo učinek vpeljave nove tehnologije na donosnost podjetja. Računalništvo v oblaku pozitivno učinkuje predvsem na stroškovnem vidiku in na vidiku izboljšane prilagodljivosti organizacije. Kot navaja avtor (Marks In Lozano) 2010, 78) je glavna prednosti oblaka zmanjšanje stroškov za IT infrastrukturo. Oblak nudi veliko možnosti zmanjševanja s kombinacijo večje izrabe računalniških zmogljivosti, zmanjšanju stroškov licenčnin, plačilo glede na uporabo, zmanjšanja števila notranjih IT oddelkov, povečanju virtualizacije podjetja. Druga velika prednost je boljši izkoristek sredstev (infrastruktura), kar pomeni, da bomo povečali učinkovitost delovanja strežnika iz 10 % na 50 do 60 % zmogljivosti. Na račun zmanjšanja stroškov vzdrževanja in upravljanja s podatki se nam bodo znižali fiksni stroški, kar vodi v večji ROA. Naslednja izboljšava je večji izkoristek človeškega potenciala v organizaciji in to v jedrni dejavnosti podjetja. Plačilo po uporabi je ena glavnih karakteristik modela računalništva v oblaku, kar pomeni, da bomo plačili toliko, kolikor bomo porabili in vzeli toliko, kolikor bomo potrebovali. Z uvedbo oblaka bodo fiksni stroški podjetja postali variabilni. Kot smo že omenili, nam z uvedbo oblaka odpadejo fiksni stroški za programsko opremo, strežniško opremo, IT strokovnjake, stroški uporabe IT infrastrukture postanejo variabilni, ker plačamo le, kar smo dejansko porabili. Povečanje inovativnosti je naslednja prednost oblaka. Inovativnost se bo povečala tako znotraj podjetja kot znotraj IT industrije. Znotraj podjetja bo stopnjo inovativnosti povečala osredotočenost na jedrno dejavnost podjetja, znotraj IT industrije pa bo inovativnost spodbujena s strani izziva optimizacije podatkov in aplikacij v oblaku.

V zadnjem obdobju je vedno bolj v ospredju trajnostni razvoj in ekologija. Tako je pozitiven vpliv na okolje element, ki v današnjem času povečuje tržno kapaciteto ideje računalništva v oblaku. Računalništvo v oblaku je ekološko in okolju prijazno. Munro (2010) navaja, da je računalništvo v oblaku prijazno do okolja predvsem zaradi dejstva, da bodo računalniške zmogljivosti locirane v bližini obnovljivih virov energije, računalniški viri bodo porabniki energije samo, kadar bodo delovali in ne v stanju pripravljenosti, računalništvo v oblaku zmanjša količino nevarnih odpadkov in stremi k čim daljši uporabi strojne opreme (trdi disk, procesor). Avtor v nadaljevanju prispevka ugotavlja, da pa računalništvo v oblaku nima le pozitivnih posledic na okolje (Munro 2010). Kot slabosti omenja premajhno željo po optimizaciji procesov znotraj oblaka, ker bo lažje razširiti strežniško kapaciteto. Za slab vpliv na okolje je potrebno izpostaviti dejstvo, da bodo zmogljivosti strežnika uporabljene preko celega dneva, kar pomeni, da nočni čas ne bo več neuporabljen, kar poveča porabo energije preko celotnega dneva. Oblak bo znižal stroške poslovanja tako, da bo transakcija podatkov lahko zelo nizko cenovno ovrednotena, kar avtorja navdaja z zaskrbljenostjo, da bi bilo potrebno preveriti, ali je taka storitev stroškovno sprejemljiva glede na stroške vpliva na okolje (Munro 2010). Tu bi dodali, da je ekonomija obsega, ki se pojavi v modelu računalništva v oblaku tako velika, da je verjetno vsota prihodkov veliko višja od stroškov vpliva na okolje, seveda s poudarkom na družbeni odgovornosti tako lastnikov virov kot prejemnikov le teh. Avtor predpostavlja, da veliki podatkovni centri ne bodo postavljeni na lokacijah blizu obnovljivih virov energije ampak v metropolitanskih središčih, ker so tu hitrejša telekomunikacijska omrežja (Munro 2010). Predvidevamo, da bodo s sredstvi vloženimi v računalništvo v oblaku zgradila tudi zanesljiva telekomunikacijska omrežja na manj dostopnih področjih. Računalništvo v oblaku bo v določeni točki soočena s posledicami na okolje, kar bo verjetno v oblaku možno zmanjšati z večjo optimizacijo procesov na ravni oblaka in na ravni oblak – uporabnik.

2.2.Varnost in računalništvo v oblaku

Poleg ekoloških vprašanj je ena glavnih dilem vpeljave računalništva v oblaku povezana z varnostjo. Ali smo pripravljeni deliti proizvodne podatke, marketinške podatke, kadrovske podatke, finančne podatke, know how in še kakšne podatke? Ti podatki bodo v varstvu ponudnikov računalništva v oblaku, ki zagotavljajo, da so podatki pri njih varni in ni možnosti nobenih zlorab. Tu bi lahko dodali, da obstajata trenutno dve možnosti oblaka, zasebni oblak ali javni oblak. Zasebni oblak je oblika oblaka, ko nam ponudnik računalništva v oblaku na naših strežniških zmogljivostih vzpostavi oblak, kar je klasično zunanje izvajanje IT storitev. Vendar osebni oblak ni klasična oblika oblaka v primerjavi z definicijo, ki smo jo podali na začetku prispevka. Pri zasebnem oblaku še vedno ostanemo nosilci IT infrastrukture, katera predstavlja fiksni strošek podjetju. Javni oblak je oblak, postavljen na strežniških zmogljivostih ponudnika oblaka, ki s tem prevzema vso odgovornost za tehnično ustreznost strežniških zmogljivosti in prevzema fiksne stroške povezane z vzdrževanjem. Ponudniki javnih oblakov se bodo morali zavezati k etičnemu ravnanju z našimi podatki in zagotoviti ustrezno fizično in tehnično varovanje podatkov. V kolikor ne bo zagotovljene zadostne zaščite, bodo oblaki idealna tarča terorističnih organizacij, vojske, računalniških genijev in še koga.

Na koncu uvodnega razpredanja o računalništvu v oblaku je potrebno predstaviti podjetja, ki se že udejstvujejo v tehnologiji računalništva v oblaku. Med začetnika tega koncepta sodita Google in Amazon.com. Pred kratkim pa se jima je pridružil tudi Microsoft, ki je v Chicagu odprl podatkovni center, ki je zasnovan tako, da je možno vanj postaviti 300.000 strežnikov, kar je po besedah Boba Mugliae (direktor sektorja za strežniki in orodja pri Microsoftu) največji podatkovni center na svetu (Babcock 2010, 11). Podatkovni centri namenjeni računalništvu v oblaku so bili dolgo zaprti za javnost, kar je spremenil Microsoft ob javni predstavitvi novega podatkovnega centra. Google je pripravil video prispevek o svojih podatkovnih centrih, kjer so prikazali, da so uspeli implementirati nov super tanek strežnik. Googlova vizija je v svojih podatkovnih centrih zmanjšati strošek električne energije z 11 centov na kilovatno uro na 2 centa na kilovatno uro, kar bodo dosegli z vpeljavo hidro električne tehnologije (Babcock 2010, 12). Amazon.com je svojim uporabnikom ponudil Amazon Elastic Compute Cloud (Amazon EC2), ki nudi različne računalniške kapacitete v oblaku (Amazon.com 2010). Oblak EC2 je računalniško območje, znotraj katerega uporabljamo aplikacije, kot da bi te imeli nameščene na lastnem računalniku. Gre za virtualno računalniško okolje, ki je podobno našemu klasičnemu računalniku, le da so vsi podatki dostopni iz različnih medijev; PC-ja, prenosnika, telefona ipd. Amazon.com EC2 deluje na IBM platformi. Poleg Amazon.com EC2 oblaka poznamo tudi Google App engine in Windows Azure, ki je zanimiv predvsem zato, ker je znotraj oblaka možno delovati kot v okolju Windows, ki je uporabnikom domač. IBM je podjetje, ki se je v zadnjem času lotilo raziskave trga računalništva v oblaku in ugotovilo, da raste s povprečno 28-odstotno letno stopnjo in naj bi bil leta 2012 vreden približno 126 milijard dolarjev (Dragar 2010, 71). Računalništvo v oblaku je še vedno v začetni fazi, vendar je sedaj pravi čas za spodbuditev motivacije med uporabniki. Podjetja počasi sprejemajo modele računalništva v oblaku, pri čemer so v začetni fazi bolj nagnjena k zasebnim oblakom.

Vpeljavo računalništva v oblaku v podjetja bi lahko opredelili s tremi tipi oblakov:

• zasebni oblaki,
• hibridni oblaki,
• javni oblaki.

Infrastruktura zasebnih oblakov je vzpostavljena in vodena samo za eno organizacijo. Lahko je upravljana s strani organizacije same ali preko zunanjega izvajanja. Lokacija infrastrukture oblaka je lahko v podjetju ali na drugi lokaciji (Babcock 2010, 16). Izpostavimo lahko tri temeljna vprašanj, ki so predstavljena v definiciji; kdo uporablja oblak, kdo upravlja oblak in kje je locirana infrastruktura oblaka. Prvi stopnja bo reorganizacija trenutnih internih strežniških zmogljivosti in postavitev zasebnega oblaka. Ko bomo ugotovili, da nam naši interni viri ne omogočajo nadaljnjega razvoja zasebnega oblaka in bi zato izgubljali v primerjavi s konkurenti, bomo primorani najeti del virov pri drugem zunanjem oblaku. Hibridni oblaki so torej tisti, kjer določen oblak ali le del njegovih zmogljivosti uporablja več organizacij, tako da zapolni pomanjkljivosti zasebnega oblaka. Pri javnem oblaku se medsebojno povežejo hibridni oblaki, kar pomeni, da bo obstajal en oblak, s katerega bodo podjetja koristila tiste vire, ki jih bodo trenutno potrebovali in kolikor jih bodo potrebovali (Babcock 2010, 17). S tem, ko bo uvajanje postopno, se bodo v evoluciji oblaka razvijalci oblaka soočali tudi s tehničnimi in varnostnimi vprašanji, kar pomeni, da bo javni oblak dosegel zahtevano varnostno stopnjo okolja. Proces iz zasebnega do javnega oblaka se bo hkratno odvijal tako na ravni organizacij kot posameznikov (slika 2.1). Zasebni oblaki organizacij bodo v začetku primere dobre prakse iskali v zasebnih oblakih posameznikov ali pa bodo razvijalci oblakov za uporabnike enaki kot razvijalci oblakov za poslovne namene. Gmail je primer javnega oblaka za elektronsko pošto na začetku zamišljen za posameznike, danes lahko tudi podjetja uporabljajo Gmail in to z lastno domensko končnico.

Slika 2.1 Primer organiziranosti oblakov

2.3.Ekonomski vplivi vpeljave računalništva v oblaku

Zaključni del poglavja velja nameniti ekonomskim vplivom računalništva v oblaku na ekonomske kazalnike podjetja in države. Federico Etro iz Univerze v Milanu je napravil raziskavo vpliva računalništva v oblaku na ustanavljanje novih podjetij, zaposlovanje in „outpute“ v Evropi. Avtor je predstavil model, kjer je upošteval realne strukturne spremembe v primerjavi s spremembo stroškov z namenom študije kratkoročnih in dolgoročnih ekonomskih reakcij. V Evropi naj bi nova tehnologija letno ustvarila več tisoč delovnih mest v malih in srednje velikih podjetjih (Etro 2009, 18). Isti avtor nadalje ugotavlja, da bo več delovnih mest in novih podjetij ustvarjenih v državah, kjer je večja razpršenost malih podjetij in ki so možna hitre implementacije novih IT rešitev. Podatki kažejo, da naj bi največ novih malih in srednjih podjetij ustanovili v Italiji (80.000 malih in srednjih podjetij srednjeročno s hitro implementacijo IT rešitev), Španiji (55.000), Franciji (50.000), Nemčiji (40.000), Veliki Britaniji (35.000) in Poljski (32.000) (Etro 2009, 24). Za primerjavo za Slovenijo je ta številka 2006, kar nas uvršča le pred Slovaško, Latvijo in Estonijo. V tem podatku se kaže manjša implementacijska zmogljivost slovenskih podjetij. Slovenija verjetno ne more postati center oblaka, lahko pa postane močan partner oblaka pri razvoju aplikacij za uporabnike oblaka in pri razvijanju večje optimizacije procesov v oblaku. O premiku IT kadrov iz sedanjih zaposlitvenih pozicij v nove pozicije zaposlitve več govorimo v nadaljevanju.

3.      Vpliv računalništva v oblaku na organiziranost organizacij

Organizacije so lahko organizirane na različne načine od klasičnih Taylorjevih načel in vse do današnje Sengeove učeče se organizacije. Določeno število podjetij je danes organiziranih na način virtualne organizacije. Robbins definira virtualno organizacijo kot majhna jedrno podjetje, ki izvaja svojo jedrno dejavnost, ki pa dodeli v zunanje izvajanje eno ali več svojih poslovnih funkcij (Manzin in Kodrič 2009, 47). V strukturnem delu je virtualna organizacija visoko centralizirana brez sektorske razdrobljenosti. Podmeni virtualne organiziranosti sta zunanje izvajanje in informacijsko komunikacijska tehnologija. Pretok relevantnih informacij v takih organizacijah je ključnega pomena, da je možno izkoristiti konkurenčno prednost takega poslovanja na tržišču. Taka organiziranost je praviloma v učečih se organizacijah, ki so organizacije, ki so sposobne hitreje in uspešneje vpeljati nove dobre prakse v svoj način poslovanja.

Na določeni točki računalništvo v oblaku združuje ti dve točki. Z računalništvom v oblaku se bo osrednja IKT struktura prenesla iz organizacije v oblak, kjer bo dostopna tako podjetju kot zunanjim izvajalcem. Hkrati pa bo podjetje soočeno (predvsem v javnem oblaku) z najboljšimi praksami na drugih področjih, ker bo imelo dostop do neomejenega števila podatkov. Organizacija, ki bo organizirana po načelih učeče se organizacije, bo tako uspešnejša in učinkovitejša. Vsako podjetje znotraj virtualne organizacije bo začelo z zasebnim oblakom, s povezanimi podjetji bo tvorilo hibridni oblak in hibridni oblaki bodo tvorili javni oblak. IKT ne bo več prednost pri poslovanju, ker bodo imela vsa podjetja možnost dostopa do najboljše prakse na področju IKT, kar še povečuje dejstvo, da bodo uspešnejša tista podjetja, ki bodo uspela računalništvo v oblaku implementirati v organizacijsko strukturo in predvsem kulturo.

Na začetku se bodo podjetja soočena z odporom do računalništva v oblaku, ker „ni narejen doma“ (Tyndall 2010, 55). Organizacije, ki imajo že danes v kulturi, da so bolj nagnjene k preizkušanju novih tehnologij in spodbujajo improvizacije in inovativne oblike delovanja, bodo doživele veliko manj odpora pri zaposlenih pri uvajanju računalništva v oblaku (Tyndall 2010, 56). Beer in Eisenstat sta na podlagi šestletnega proučevanja objavila tri principe vpeljave sprememb v organizacijo: spremembe morajo biti sistematične, proces sprememb mora spodbujati razprave, spremembe morajo biti s strani lastnikov podjetja (Tyndall 2010, 57). Drugič posamezniki v podjetju morajo čutit potrebo po spremembi. Zadnji princip povezuje skupno vizijo posameznikov s kulturo organizacije, ki se kaže kot možnost prostega samooblikovanja in implementacije spremembe brez hierarhičnih omejitev (Tyndall 2010, 57).

3.1.Premik IT kadra v organizacijah

Kaj se bo naredilo z IT kadrom v organizacijah? Z vpeljavo računalništva v oblaku se bo znižala potreba po IT strokovnjakih na minimalno število. Vendar to ne pomeni, da bodo podjetja vse te ljudi odpuščala, nekaj IT strokovnjakov bo tako odšlo k razvoju oblaka. Drugi del IT strokovnjakov pa bo prevzel pri vpeljavi računalništva v oblaku zelo pomembno funkcijo, to je svetovalno in izobraževalno funkcijo. IT strokovnjak se bo iz IT oddelka preselil v oddelek nabave, kjer bo svetoval, kako izkoristiti računalništvo v oblaku za dosego večje uspešnosti nabavnega oddelka. Računalništvo v oblaku je za podjetja kot ribiška palica za človeka, samo po sebi ne vodi do večje poslovne uspešnosti, šele ko človeku nekdo pokaže, kaj lahko počne z ribiško palico in si ujame večerjo, s tem pa zadovolji svojo temeljno potrebo, prav tako bodo IT strokovnjaki znotraj podjetja prevzeli funkcijo svetovalcev organizaciji pri učinkoviti uporabi računalništva v oblaku. V velikih IT oddelkih se bo ta preoblikoval v majhno samostojno enoto, ki bo svoje svetovalske storitve ponudila tudi drugim organizacijam, kar bo omogočeno, ker bodo vse organizacije poslovale znotraj enega oblaka, ki mu bodo skupne karakteristike. Del IT strokovnjakov bo začel v manjših podjetjih razvijati aplikacije za uporabo v javnih oblakih. IT kader tako ne bo popolnoma izginil, vendar pa bo postal bolj svetovalne narave kot strogo tehnične narave. Vsekakor pa bodo izginili enostavni IT profili, ki nimajo dodatnih poglobljenih znanj.

4.      Zaključek

V prispevku smo podrobno definirali računalništvo v oblaku in prikazali, da je predvsem na področju prihrankov pri stroških za IT infrastrukturo, stroških za IT kader vpliv računalništva v oblaku zelo pozitiven na organizacije. Računalništvu v oblaku napovedujejo razvojne razsežnosti podobne telekomunikacijskim v sedemdesetih ali internetnim v devetdesetih. Verjetno je potencial še večji in kompleksnost vpeljave računalništva v oblaku še večja. Da bi podjetja lahko izkoristila prednost računalništva v oblaku, bodo morala biti sodobno organizirana, kot npr. učeča se podjetja, imeti bodo morali izoblikovano organizacijsko kulturo, ki spodbuja uporabo in vpeljavo novih tehnologij. Organizacijska kultura bo morala ustvariti ozračje, v katerem bo lahko posameznik izrazil svoje sposobnosti in inovativnost v jedrni dejavnosti podjetja, ker IKT ne bo več konkurenčna prednost. Do oblikovanja tako samo prilagodljive organizacijske strukture in posledično take kulture organizacije, bo preteklo kar nekaj časa, kar pa je ravno čas, v katerem bi organizacija lahko prehodila pot od zasebnega oblaka preko hibridnega oblaka do javnega oblaka.

Za zaključek menimo, da bodo glavni generatorji razvoja računalništva v oblaku prihranki, ki jih ta povzroči na ravni podjetja; interes investitorjev, predvsem v povezavi z donosnostjo investicije; zahteve zasebnih uporabnikov po novih javnih oblakih; dostopnost do IKT; vedno bolj izdelana telekomunikacijska omrežja; razvoj tabličnih računalnikov. V prvi fazi uvajanja oblakov pa se bodo glavne razprave odvijale predvsem o varnosti oblaka in etičnem ravnanju s podatki v oblaku.

5.      Literatura in viri

Amazon.com. 2010. Amazon Elastic Compute Cloud (Amazon EC2). Http://aws.amazon.com/ec2.

Babcock, C. 2010. Management Strategies for the Cloud Revolution. New York, The McGraw-Hill.

Borko, F., in A. Escalante. 2010. Handbook of Cloud Computing. New York, Springer Science+Business Media, LLC.

Dragar, K. 2010. Na obzorju so modrejši oblaki. Manager 2010 (7/8): 69–71.

Etro, F. 2009. The Economic Impact of Cloud Computing on Business Creation, Employment and Output in Europe. Http://www.intertic.org/Policy%20Papers/CC.pdf.

Manzin, M., in B. Kodrič. 2009. The Influence of Outsourcing and Information and Communication Technology on Virtualization of the Company. Managing Global Transitions 7 (1): 45–60.

Marks, E., in R. Lozano. 2010. Executive's Guide to Cloud Computing. New Jersey, John Wiley & Sons, Inc.

Munro, S. 2010. Environmentally Unfriendly Side Effects of Cloud Computing. Http://conslutingblogs.emc.com/simonmunro/archive/2010/01/12/environmentally-unfriendly-side-effects-of-cloud-computing.aspx.

Tyndall, I. 2010. The End of Corporate IT? Cloud Computing Literature Review. Raleigh: Lulu Enterprises, Inc